Veliki petek

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika  velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi  odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje  srca.

 Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot.[7] Opravilo velikega petka ima tri dele. V prvem je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18,1–19,42)  ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače  verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z  judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred.

 Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata  svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno  nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje  tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja  na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V Katoliški Cerkvi  na veliki petek velja strogi post.

Navodila slovenskih škofov za velikonočne praznike 2020 v času epidemije COVID-19 (veliki petek)

  •  Verniki naj zmolijo žalostni del rožnega venca oziroma molijo križev pot  ob 15.00 (na Radiu Ognjišče). Prav tako so povabljeni, da spremljajo  križev pot papeža Frančiška (TV SLO 1 zvečer).
  •  V cerkve kjer bo postavljen »Božji grob«, verniki lahko pridejo k osebni molitvi, vendar naenkrat ne več kot 10 oseb.
  •  Verniki preberejo pasijon po Janezu.

 1. Škofje oziroma stolni župniki bodo v zaprtih stolnicah ob 18.00 brez navzočnosti vernikov opravili bogoslužje velikega petka.

 2. Župnik (duhovnik) opravi bogoslužje velikega petka ob 18.00 sam in  brez navzočnosti vernikov, v zaprti cerkvi, v najbolj osnovni in  preprosti obliki (brez petja in prinašanja križa v procesiji). Pri  obredu duhovniki izrečejo posebno prošnjo za bolnike, pokojne in tiste,  ki se nahajajo v stanju preizkušnje (prim. Missale Romanum, str. 314, št. 13):

1. Nebeški  Oče, tvoj Sin je z odrešilno smrtjo na križu prenovil človeštvo. Naj  skrivnost preizkušnje utrjuje bolnike v veri, upanju in ljubezni.
2. Nebeški Oče, ti si naše zavetje v stiski. Naj pokojni pri tebi najdejo počitek, žalujoči pa tolažbo in upanje.
3. Nebeški  Oče, tvoj Sin nas je s svojo smrtjo in vstajenjem odrešil. Stisko, ki jo  trpimo, združi z daritvijo svojega Sina, da bomo rešeni preizkušnje.

 3. Župnik naj vernike obvesti, da bo obred velikega petka obhajal ob  18.00, in jih povabi, da se mu v duhu pridružijo in zmolijo žalostni del  rožnega venca oziroma molijo križev pot ob 15.00 (na Radiu Ognjišče).  Prav tako jih povabi, da spremljajo križev pot papeža Frančiška (TV SLO 1  zvečer). Če obstaja možnost, naj duhovnik poskrbi za spletni prenos  (npr. Facebook, Youtube itd.) obreda iz svoje cerkve. Ta dan naj  prevladujeta sveta tihota in premišljevanje Gospodovega trpljenja.

 4. Na veliki petek se ne zvoni z zvonovi (do velikonočne vigilije).

 5. Nabirka za Sveto deželo je prestavljena z velikega petka na praznik povišanja svetega Križa (14. september 2020). 

[7] Ljudsko pobožnost križevega pota,  ki je razdeljena na štirinajst postaj, molimo in premišljujemo posebej v  postnem času. Po večini katoliških cerkva ali kapel so upodobitve  postaj križevega pota sestavni del bogoslužnega prostora. Postaje  križevega pota so prešle v notranji bogoslužni prostor iz prvotnih  postavitev v naravnem okolju, kjer so stale kot kapelice križevega pota.  Molimo ga ob petkih na dan Jezusove smrti na križu, pri nas pa je  navada, da ga verniki v velikem številu molijo tudi ob nedeljah.


Vir: Katoliška Cerkev

Deli objavo: