Home|Škofijske službe|Gospodarski svet|Statut škofijskega gospodarskega sveta 2013

Statut škofijskega gospodarskega sveta


I. NARAVA

  1. Škofijski gospodarski svet (ŠGS), ustanovljen v skladu s kann. 492-493 ZCP, je svet vernikov, ki škofu pomaga pri upravljanju cerkvenega premoženja v skladu s splošnimi cerkvenimi predpisi in predpisi območnega cerkvenega prava. [1]

II. PRISTOJNOSTI

  1. Naloge ŠGS so sodelovati s škofom pri načrtovanju ekonomije škofije in pravnih oseb, ki so pod škofovo oblastjo, ter v skladu s predpisi cerkvenega prava podati privolitev ali izraziti mnenje glede upravljanja premoženja škofije in pravnih oseb, ki so pod škofovo oblastjo.

ŠGS skupaj z ZS sodeluje s škofom tako, da daje privolitev oz. soglasje:

  1. pri poslih izredne uprave škofije (kan. 1277[2]) in pravnih oseb, ki so pod upravo škofa in jih je kot take določila škofovska konferenca; (zamenjava, zastavitev, poroštvo, izposoja denarja) in presegajo najnižjo vsoto, ki jo je določila SŠK.
  2. pri izdaji dovoljenja za dejanja, ki lahko poslabšajo premoženjsko stanje pravne osebe (1295[3]); (služnostna pravica, pravica do užitka, najem, zakup, hipoteka)
  3. pri odtujitvah cerkvenega premoženja škofije ali pravnih oseb, ki so pod oblastjo škofa (kan. 1291[4]; 1292 § 1[5]) v mejah najnižje in najvišje vsote; v primeru, da vrednost nepremičnine presega najvišjo vsoto je potrebno tudi dovoljenje svetega sedeža.
  4. pri odtujitvi premoženja, ki je bilo Cerkvi podarjeno iz zaobljube, ali v primeru dragocenosti, umetnin in starin; poleg privolitve ŠGS in ZS se v tem primeru zahteva tudi dovoljenje svetega sedeža (kan. 1292 § 2[6]).
  5. pri izdaji dovoljenja za najemne in zakupne pogodbe nepremičnin v lasti škofije in pravnih oseb, ki so pod škofovo oblastjo, ko njihova vrednost presega najnižjo predpisano vsoto; v tem primeru je potrebno upoštevati tudi določila škofovske konference v smislu kan. 1297.[7]
  • ŠGS sodeluje s škofom tako, da daje svoje mnenje oz. svetuje:
  1. pri določitvi ustreznega davka cerkvenim oseba in javnim pravnim osebam, ki so pod škofovo oblastjo (kan. 1263[8]). Poleg mnenja ŠGS je potrebno tudi mnenje DS.
  2. pri določitvi dejanj, ki presegajo mejo in način redne uprave za pravne osebe, ki so podrejene oblasti krajevnega škofa (kan. 1281 §2[9]).
  3. pri gotovinskih in nepremičninskih naložbah, ki so namenjene pobožnim ustanovam, pod naslovom dediščine (kan. 1305).
  4. pri zmanjšanju naloženih bremen, ki so jih verniki namenili v pobožne namene (kan. 1310, §2).
  5. pri imenovanju ali odstavitvi škofijskega ekonoma (494 §1-2).
  6. v vsaki zadevi v kateri škof meni, da potrebuje mnenje ŠGS.
  1. Naloge ŠGS so naštete v glavnem v kann. 493, 494, 1263, 1277, 1281 §2, 1287 §1, 1292 §1, 1305, 1310 §2. Razlikujejo se glede na to ali se nanašajo na upravo premoženja škofije ali na upravo premoženja pravnih oseb, ki so podrejena oblasti krajevnega ordinarija.
  1. Glede uprave premoženja škofije so naloge ŠGS da:
  2. po navodilih krajevnega škofa pripravi predračun dohodkov in izdatkov, ki se predvidevajo za vso upravo škofije v prihodnjem letu (kan. 493);
  3. ob koncu leta potrdi obračun prejemkov in izdatkov, ki ga pripravi škofijski ekonom (kan. 494 §4);
  4. določi pravila v skladu s katerimi škofijski ekonom upravlja škofijsko premoženje pod škofovo oblastjo (kan. 494 §3).
  5. Glede uprave premoženja pravnih oseb, ki so podrejene oblasti krajevnega ordinarija so naloge ŠGS da:
  • pregleda letne obračune prihodkov in izdatkov cerkvenega premoženja, ki ga upravljalo kleriški in laiški upravitelji (kan. 1287);
  • poda mnenje glede obdavčitve pravnih in fizičnih oseb v primeru velike nuje (kan. 1263);
  • poda mnenje glede naložb pobožnih ustanov;
  • poda mnenje glede zmanjšanja bremen pobožnih namenov.

III. ČLANI

  1. ŠGS sestavljajo vsaj 3 verniki, ki so izvedeni v gospodarskih zadevah ali v civilnem pravu in se odlikujejo po neoporečnosti (kan. 492 §1), in škof ali njegov pooblaščenec, ki svetu predseduje. Člane ŠGS imenuje škof, ne smejo pa biti v sorodu z njim do četrtega kolena krvnega sorodstva ali svaštva, kot tudi tisti, ki so v pogodbenem poslovnem odnosu s škofijo.
  2. Člani ŠGS se imenujejo za dobo petih let, mandat je mogoče obnoviti (kan. 492 § 2).
  3. Člani sprejmejo imenovanje s prisego, da bodo svoje delo opravljali dobro in vestno.
  4. V primeru smrti, odpovedi, preklica ali nezmožnosti škof imenuje namestnika v roku 30 dni do izteka mandata vsem članom.

IV. VODSTVO IN TAJNIŠTVO

  1. PREDSEDNIK ŠGS je krajevni škof, ki deluje po svojem pooblaščencu. V primeru, da se seje udeleži predseduje seji.

Naloge predsedujočega so:

– sklic sveta, določitev dnevnega reda in vodenje seje;

– koordinacija med ŠGS in ostalimi škofijskimi sveti (DS, ŠPS, ZS), komisijami in škofijsko kurijo.

  1. TAJNIKA ŠGS imenuje škof, lahko tudi izven članov, za dobo petih let z možnostjo obnovitve mandata. Naloge tajnika so sestava zapisnikov sej, skrb za arhiv ŠGS, priprava materiala za seje v sodelovanju s službami kurije in priprava škofovih odlokov.
  2. ŠKOFIJSKI EKONOM (kan. 494):

– V skladu s ŠGS upravlja premoženje škofije in še posebej škofijskega ordinariata (kan. 494, par. 3; 1278).

– Najkasneje do 31. marca predstavi proračun škofije za tekoče leto in obračun za preteklo leto (kan. 494, par. 4).

– Ekonom se sej ŠGS udeležuje v vlogi poročevalca in izvajalca nalog ŠGS.

V. SEJE

  1. ŠGS se sestaja enkrat mesečno, kot tudi vsakokrat, ko se to škofu ali njegovemu pooblaščencu zdi potrebno. Na predlog predsednika se lahko na seje vabijo zunanji strokovnjaki.

VI. VELJAVNOST SEJ IN ZAPISNIK

  1. Za veljavnost sklepov seje ŠGS je potrebna navzočnost predsednika in večine članov, ter absolutna večina navzočih pri sprejetju sklepov.
  2. Zapisnik podpisujeta predsednik in tajnik. Zapisniki sej se hranijo v škofijskem arhivu.

VII. POSTOPEK V NUJNIH PRIMERIH

  1. V nujnih primerih, ki sodijo v pristojnost ŠGS, a njegov sklic v potrebnem času ni mogoč, se ravna po izrednem postopku. Dovolj je, da zadevo dovoli predsednik in dva člana ŠGS, potem ko je krajevni škof presodil, da gre za nujno zadevo in sklic ŠGS ni mogoč.

VIII. PRENEHANJE ŠGS

  1. ŠGS preneha z delovanjem po izteku mandata petih let ter ob izpraznitvi škofijskega sedeža.
  2. ŠGS se obnovi:

– v roku 30 dni po izteku petletnega mandata njegovih članov.

– zaradi izpraznitve škofijskega sedeža v roku enega leta po prevzemu škofije s strani novega škofa.

– v času izpraznjenega škofijskega sedeža, ŠGS še naprej deluje v okviru redne uprave cerkvenega premoženja, pod predsedstvom škofijskega administratorja ali njegovega pooblaščenca.

IX. KONČNA DOLOČBA

  1. V primerih, ki jih ta statut ne določa, veljajo splošni cerkveni predpisi.
  1. Statut ŠGS stopijo v veljavo, ko ga potrdi ŠGS in razglasi krajevni škof.

[1] Zakonik cerkvenega prava (ZCP): kan. 492-494 govorijo o ŠGS in ekonomu, kanoni 1254-1310 govorijo o upravi cerkvenega premoženja.

[2] SSŠ 1/1990 str 5. (v smislu kan. 1277 so dejanja izredne uprave naslednja: 1. Zamenjavati nepremičnine,

jih zastavljati ali jih dati kot poroštvo za izplačilo dolga, če presegajo najnižjo vsoto, ki jo je določila SŠK. 2. Zamenjati ali zastaviti za izplačilo dolga umetniške ali zgodovinske dragocenosti ali darove iz zaobljube. 3. Izposoditi si vsoto denarja, ki presega najnižjo vsoto, določeno od SŠK).

[3] Kan. 1295 – Zahteve po določbah kann. 1291-1294, katerim se morajo prilagoditi tudi statuti pravnih oseb, je treba upoštevati ne samo pri odtujitvi, temveč tudi pri kakršnemkoli poslu, kjer bi se mogel premoženjski položaj pravne osebe poslabšati.

[4] Kan. 1291 – Za veljavno odtujitev premoženja, ki po zakonitem zapisku sestavlja stalno premoženje javne pravne osebe in katerega vrednost presega po pravu določeno vsoto, se zahteva dovoljenje oblasti, ki je pravno pristojna.

[5] Kan. 1292 § 1 SŠK določa kot najnižjo vsoto 10.000 ameriških dolarjev, kot najvišjo vsoto pa 2 milijona ameriških dolarjev.

[6] Kan. 1292 – § 2: Če gre za stvari, katerih vrednost presega najvišjo vsoto ali za stvari, ki so podarjene Cerkvi iz zaobljube ali za dragocene umetnine ali starine, se za veljavno odtujitev dodatno zahteva dovoljenje svetega sedeža.

[7] Nepremičnine je mogoče dati v najem pod sledečimi pogoji: 1. da jih Cerkev za izvrševanje svojega poslanstva ne potrebuje; 2. največ za dobo 10 let z možnostjo obnovitve najemne pogodbe; višina najemnine mora upoštevati tržno ekonomske zakonitosti.

[8] Kan. 1263 – Krajevni škof ima glede na potrebe škofije, potem ko se je posvetoval z gospodarskim svetom in duhovniškim svetom, pravico naložiti javnim pravnim oseba, ki so pod njegovo oblastjo, zmeren, njihovim dohodkom ustrezen davek; drugim fizičnim in pravnim osebam pa sme samo v veliki sili in pod istimi pogoji naložiti izredno ali zmerno dajatev, veljajo pa območni zakoni in običaji, ki mu dajejo večje pravice.

[9] Kan. 1281 – § 2: V statutih naj se opredelijo dejanja, ki presegajo mejo in način redne uprave; če pa v statutu ni ničesar o tej stvari, ima krajevni škof po posvetovanju z gospodarskim svetom pravico določiti tovrstna dejanja za osebe, ki so mu podrejene.