Home|Škofijske službe|Generalni vikar|Kratka razlaga novosti skrajšanega postopka ugotavljanja ničnosti zakonske zveze

NOVOSTI UGOTAVLJANJA NIČNOST ZAKONSKE ZVEZE PO SODNEM POSTOPKU, KOT GA JE DOLOČIL PAPEŽ FRANČIŠEK V POSEBNEM ODLOKU – GOSPOD JEZUS, USMILJENJI SODNIK

V torek, 8. septembra 2015 je papež Frančiške izdal m.p. Mitis Iudex, Dominus Iesus (Gospod Jezus, usmiljeni sodnik), dokument s katerim se ureja postopkovno pravo ugotavljanja ničnosti zakonske zveze. V nadaljevanju so opisane in razložene novosti, ki jih prinaša navedeni dokument.

1. Kaj je ničnost zakonske zveze?

Jezus uči, da je zakonska zveza neločljiva. Ko se človek poroči je poročen do svoje smrti, tudi če se kdo loči, pa naj bodo za to upravičeni ali neupravičeni razlogi. Ker oseba, ki se loči, ostaja pred Cerkvijo še vedno poročena, sledi v primeru, ko začne novo razmerje ali nov civilni zakon, da preide v stanje javnega prešuštva in v nedovoljeno in neveljavno zakonsko zvezo zaradi zdržka zakonske vezi.

Cerkveno poročena oseba je poklicana, da vztraja v zakonski obljubi nerazvezljivosti in neločljivosti tudi v primeru zapustitve ali ločitve, to pomeni, da živi v samskosti in v celibatu. Kristus pozna našo človeško naravo in ve, da je NJEGOV NAUK zahteven. Že v njegovem času so ga glede neločljivosti zasmehovali, a kljub temu ni niti malo popustil željam ljudi, ampak jim je ponovil: »Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje« (Mr 10,9; Mt 19,6).

Res pa je, da so lahko nekateri zakoni sklenjeni neveljavno že od samega začetka. Čeprav se na zunaj zdijo povsem veljavni, pa to niso zaradi razdiralnih zadržkov za zakon ali zaradi hib v privolitvi, ali zaradi napak neupoštevanja kanonične oblike poroke. V kolikor cerkveno sodišče ugotovi ničnost zakona potem veljata zakonca za neporočena oz. samska in se lahko ponovno cerkveno poročita.

Cerkev in družba imata dolžnost, da zakonce podpirata v njihovih zakonskih obljubah, kot tudi v težkih življenjskih situacijah, ko prihaja ali celo pride do ločitve. V takih primerih je potrebno zakoncem pomagati, da pridejo do resnice glede njihovega zakona, ki je včasih tudi v ugotovitvi ničnosti samega zakona.

Zakonca sama, ali celo samo eden izmed njiju, ne more samovoljno odločiti, ali je njegov zakon neveljaven, kot tudi ne more skleniti novega veljavnega zakona v Cerkvi. Postopek ugotavljanja ničnosti zakonske zveze je Cerkev zaupala v reševanje škofom in cerkvenim sodiščem in za to strokovno usposobljenim sodnikom, ki presodijo veljavnost zakonske zveze na podlagi dejstev ob spoštovanju pravic zakoncev in dostojanstva nerazvezljivosti zakonske zveze.

Sodba, ki ugotovi ničnost zakonske zveze zato ni ločitev zakona; ampak gre za razglasitev Cerkve, ki z gotovostjo in brez vsakega dvoma ugotavlja, da je bil zakon od samega začetka neveljaven. In ker gre za ugotovitev resnice je to dobra in pravična stvar.

2. Zakaj je papež Frančišek spremenil postopkovno pravo ugotavljanja ničnosti zakonske zveze?

Papež Frančišek uči natančno to, kar je učil Kristus: da je zakon nerazvezljiv in neločljiv. Nerazvezljivost je del Božjega veselega sporočila. Sporoča nam, da Bog želi, da se ljudje ljubijo brezpogojno in da so ustvarjeni in poklicani za tako ljubezen. Dejanje usmiljenja ni v tem, da razglasimo ničnost zakona v primeru, ko gre zgolj za ločitev, ali da razglasimo ničnost, takrat ko obstaja resen dvom, zato papež Frančišek zelo previdno zagovarja načelo, da se zakona ne sme razglasiti za ničnega, dokler ni brez vsakega dvoma ničnost dokazana. Njegova skrb ni v tem, da bi dosegli več ničnosti na račun resnice, ampak, da odpravimo vse kar je nepotrebno in obremenjujoče in zato ovira pravično in hitro presojo. S tem želi doseči, da se skrajša čas postopkov kolikor je to mogoče, in da ljudje ne bi več po nepotrebnem čakali v negotovosti na ugotovitev sodišča. Obstoječi sodni postopek, če zvesto upoštevamo postopkovna pravila je učinkovit (v idealnih okoliščinah in upoštevajoč zapletenost zadeve) in hiter, toda kot vsak človeški postopek je še vedno nepopoln, zato ga je možno tudi izboljšati.

To je bil tudi namen papeža, ki je s skupino strokovnjakov pripravili prenovo postopka v želji, da bi postal bolj učinkovit, hitrejši in bolj dosegljiv, in da pri tem ne bi okrnili njegove celovitosti.

3. V čem se je postopek ugotavljanja ničnosti zakonske zveze spremenil?

Dokument vsebuje precej manjših popravkov glede samega postopka, nekaj pa je tudi večjih sprememb, zlasti:

1) nova pravila glede pristojnosti sodišč,

2) nove zahteve glede sodniškega osebja,

3) odprava določila, da je sodba pravnomočna šele po potrditvi prizivnega sodišča,

4) krajši in učinkovitejši postopek z vključenostjo škofa kot sodnika,

5) nov način kritja stroškov sodišča.

4. Kdaj so spremembe stopile v veljavo?

Novi zakoni so stopili v veljavo 8. 12. 2015, to je tri mesece po objavi. (Trije Marijin prazniki (15. 8., 8. 9. in 8. 12.)

5. Kaj je pristojnost sodišča in v čem so razlike?

Vsaka škofija mora imeti sodišče, toda ni vsako sodišče pristojno za ugotavljanje ničnostni zakonske zveze.[1] Do sedaj smo imeli štiri možnosti pristojnih sodišč: 1) sodišče, kjer je bil zakon sklenjen, 2) sodišče, kjer ima tožena stranka domovališče ali začasno domovališče; 3) sodišče, kjer ima tožeča stranka domovališče, ob pogoju, da obe stranki živita na ozemlju iste škofovske konference in tožena stranka in sodni vikar tožene stranke soglašata; 4) sodišče, kjer je dejansko potrebno zbrati večji del dokazov, če soglašata tožena stranka in sodni vikar domovališča tožene stranke.

Določili 3 in 4 točke določata, da je potrebno pridobiti soglasje sodniškega vikarja tožeče stranke. Namen teh dveh določil je bil varovati pravice tožene stranke, toda v času večje mobilnosti in možnosti komunikacije, sta pravili postali nepotrebni in sam postopek zavlačujeta.

V novi zakonodaji so določeni trije načini glede določitve pristojnosti sodišča in nobeden od teh ne zahteva dodatnih pravnih preverb in soglasji. Tako so sedaj pristojna naslednja sodišča: 1) sodišče škofije, kjer je bil zakon sklenjen, 2) sodišče škofije, kjer živi ena ali druga stranka 3) in sodišče škofije, kjer je dejansko potrebno zbrati največ dokazov.

6. Kako te spremembe pravil vplivajo na že vložene vloge?

Primeri  vlog, ki so bile vložene na sodišče 8. 12. 2015, se ravnajo po starih pravilih, po tem datumu pa po novih.

7. Kakšne so zahteve glede pristojnosti uslužbencev sodišča in v čem so spremembe?

Ničnost zakonske zveze redno ugotavlja sodniški kolegij (zbor) treh sodnikov, ki presodijo ali je zakon ničen, toda samo eden izmed njih, sodnik zasliševalec (ponens) je odgovoren za večino dejanj v postopku pravde. Do sedaj je le eden od treh sodnikov lahko bil laik. Zbor treh sodnikov ostaja obvezen tudi za naprej, po novem pa sta lahko dva od treh sodnikov laika.

8. Kaj je bila zahteva potrditve prizivnega sodišča glede pravnomočnosti?

Postopek ugotavljanja ničnosti zakonske zveze poteka v smeri izreka pravnomočne sodbe glede veljavnosti ali neveljavnosti (ničnosti) zakonske zveze. Če se dokaže ničnost na podlagi dejstev, sodniki presodijo »affermative« pritrdilno, da je ničnost ugotovljena. Če ostaja dvom, sodniki presodijo »negative« odklonilno. Kot dodatna varnost pred neutemeljenimi ugotovitvami ničnosti je do sedaj veljal predpis, da sodba prvostopenjskega sodišča še ni pravnomočna, dokler je ne potrdi drugostopenjsko (prizivno) sodišče. To pravilo je veljalo v primeru, da stranki v postopku, ali branilec vezi niso podali priziva. Razlog tega predpisa je bilo varovanje zakrament zakona do konca. V primeru, da prizivno sodišče ni potrdilo prvostopenjske sodbe, (pritrdilno/odklonilno ali odklonilno/pritrdilno) je šel primer na naslednje prizivno sodišče, oziroma na tretjestopenjsko sodišče (praviloma na sodišče Rimske Rote ali pa na sodišče tretje stopnje določeno s strani Svetega sedeža)

9. Kaj konkretno pomeni ukinitev zahteve potrditve sodbe s strani prizivnega sodišča?

Konkretno to pomeni, da sodba, na katero ni priziva v določenem roku 15 dni postane pravnomočna. Pravilo velja od 8. 12. 2015 dalje. V primeru priziva na sodbo prve stopanje, pa se postopek tako kot prej nadaljuje na drugi ali celo na tretji stopnji.

10. Zakaj so umaknili določilo potrditve prizivnega sodišča iz pravdnega postopka?

Potrditev sodbe s strani prizivnega sodišča je bila v bistvu dodatna varovalka, kar pa ni zahteva božjega prava. Nekaj zadnjih stoletji je bila to sicer praksa sodnega postopka, ki pa po mnenju papeža Frančiška in sodnih izvedencev ni nujno potrebna in jemlje veliko časa, sredstev in napora, ne zagotavlja pa neke bistvene dodatne gotovosti. Vsaka stranka v postopku ima še vedno pravico do priziva v kolikor meni, da je bila sodba krivična, nepopolna ali nepravilna.

11. Kako dolgo poteka sedaj celoten postopek ugotovitve ničnosti?

Postopek ugotavljanja ničnosti zakonske zveze ni postopek pri katerem bi hiteti. Zakonske zveze so zapletene in edinstvene resničnosti, ki zahtevajo gotovost, ki je nad vsakim dvomom ali je zakon ničen ali ne. Zato je potrebo v teku pravde pridobiti dovolj nedvoumnih informacij.

Konkretno to pomeni, da je potrebno zaslišati stranke v postopku, njihove priče, zbrati dokazne dokumente in ostale dokaze. Ob tem je potrebno varovati pravice obeh strank v postopku, in to zahteva čas.

Praksa cerkvenih sodišč kaže, da traja postopek na prvi stopnji približno eno leto, na prizivni stopnji pa pol leta. Res pa je, da v mnogih primerih prihaja tudi do zakasnitev, v nekaterih primerih pa se pravda zaključi celo prej. Naloga vsakega sodišča je, da si prizadeva h kar se da hitremu reševanju, vendar ne na račun resnice. Po novi zakonodaji je brez priziva možno končati postopek prej kot v enem letu.

12. Ali je novi postopek krajši?

Že pred reformo so bili možni določeni hitrejši postopki pri ugotavljanju ničnosti, na primer v posebnih primerih, ko je bila ničnost očitna in nedvoumna. Tak je bil dokumentarni postopek, kjer je bilo iz uradne listine (npr., poročni list predhodnega zakona) jasno in nedvoumno, da je zakon ničen, v takem primeru se je postopek lahko zaključil celo v nekaj tednih. Ali v primeru napake v obliki sklenitve poroke, kot se je na primer katoličan poročil z nekrščeno osebo brez spregleda zadržka različne vere. Poznani so tudi primeri, ko ne gre za napake oblike sklenitve poroke in ki so zelo jasne. V takih primerih lahko z moralno gotovostjo skrajšamo določene pravne formalnosti, kot jih določa redni postopek, in s tem ne ogrozimo resnice. Za take primere je papež Frančišek uvedel krajši postopek.

13. Kdo lahko uporabi skrajšan postopek?

Skrajšan postopek je predviden za tiste primere, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1) Obe stranki v postopku skupaj vložita vlogo za ugotovitev ničnosti njune zakonske zveze ali vsaj soglašata z določitvijo ničnostnega razloga, kar mora biti potrjeno vsaj z lastnoročnim podpisom obeh strank v postopku, ali pa z izjavo druge stranke, da soglaša z vsebino vloge prve stranke.

2) Ničnost zakona mora biti zelo očitna, kar pa v večini primerov ni ravno očitno. Dejstvo je, da je največ postopkov ugotavljanja ničnosti zaradi hib v privolitvi, pri katerih gre za ugotavljanje notranjih osebnih namer in hoten glede zakonske privolitve, kar po več letih zakona ni samo po sebi očitno.

3) Vsa dejstva, ki dokazujejo ničnosti morajo biti pojasnjena ter utemeljena ali že priložena sami vlogi, ter podkrepljena z dokazi.

4) Za razliko od postopka z dokumenti, skrajšan postopek predvideva istočasno zaslišanje obeh strank, kot tudi njihovih prič v postopku, če je to seveda izvedljivo in za vse sprejemljivo. Prvi pogoj pravzaprav ni nič neobičajnega, drugi in tretji pogoj pa sta novost zlasti glede skupnega zaslišanja.

5) Sodnik v skrajšanem postopku je samo krajevni škof in ne cerkveni sodnik.

14. Kako poteka skrajšan postopek?

V skrajšanem postopku stranki skupaj (obstaja tudi možnosti, da druga stranka s pisno izjavo potrdi vlogo vlagatelja, in da soglaša z uvedbo skrajšanega postopka) vložita vlogo za ugotovitev ničnosti, ki vsebuje vse potrebne pogoje, ki dovoljujejo začetek skrajšanega postopka. Ničnost zakona mora biti očitna in utemeljena na dokazih, ki so razvidni iz same vloge. Vlogo naslovita na krajevnega škofa.

Če primer res vsebuje vse pogoje za skrajšan postopek, bo sodniški vikar izdal odločbo, s katero bo določil pravdni spor, imenoval preiskovalca (nekoga, ki bo zadolžen, da zbere vse dokaze) in pomočnika (nekoga, ki bo svetoval škofu), ob tem bo navedel stranki v postopku, njune priče, imenoval branilca vezi in vse povabil, da pridejo na skupno zaslišanje na sodišče v roku 30 dni. Na zaslišanju bosta stranki zaslišani skupaj s predlaganimi pričami. Po zaslišanju bodo imeli branilec vezi in stranke še 15 dni časa, da dopolnijo in podkrepijo svoje dokaze in utemeljitve glede povedanega na zaslišanju. Po preteku tega časa pa bo vse zbrano gradivo dobil, (skupaj z mnenje obeh pomočnikov in branilca vezi) v presojo krajevni škof. Če bo na podlagi predloženega gradiva prišel do moralne gotovosti, da je brez vsakega upravičenega dvoma zakon ničen, bo izdal pisno sodbo s katero bo potrdil ničnost. Če ne bo prišel do moralne gotovosti, bo primer poslal v redni postopek sodišča. Priziv na škofovo sodbo je mogoč v roku 15 dni od izida sodbe na nadškofa ali na dekana Rimske Rote.

15. Koliko časa traja skrajšan postopek?

Če strogo sledimo določila teka pravde, potem lahko rečemo, da je od vloge za ugotovitev ničnosti, pa do sklica prve seje predvidenih 30 dni, nato sledi še 15 dni časa za dopolnitev vloge. Pri tem moramo upoštevati tudi čas 30 dni preden se tožbeni spis sprejme in 30 dni za sestavo sodbe, kot tudi čas 15 dni po izreku sodbe, ko je še vedno čas za priziv. Če torej vse skupaj seštejemo pridemo od začetka do zaključka pravde, brez upoštevanja dodatnih možnih zakasnitev, do časa 120 dni, kar pomeni 4 mesece. Izkušnje kažejo, da ameriška sodišča rešijo zadeve v dobrih 3 mesecih.

16. Ali bom obravnavan po skrajšanem postopku?

Statistično gledano najverjetneje ne. Na podlagi dosedanjih izkušenj sodišč, lahko rečemo, da približno od 100 vloženih vlog odgovarjajo kriterijem krajšega postopka 3 – 4 vloge. Verjetno bo ob seznanitvi s tem postopkom v prihodnosti nekaj več takih vlog, a vseeno ne prav veliko. Če ste že vložili vlogo in vas sodišče še ni obvestilo o možnosti skrajšanega postopka najverjetneje se vaša vloga ne bo reševala po krajšem postopku. Sicer pa sam krajši postopek ni nobena garancija, da bo zaradi tega res ugotovljena ničnosti. Če škof ne bo prišel do moralne gotovosti, bo to pomenilo celo daljši postopek, saj bo vloga po štirih mesecih vrnjena sodišču v redno obravnavo, ki se bo začela od začetka.

17. Zakaj je pomembno, da soglašata obe stranki v postopku?

Najprej je potrebno poudariti, da ne bi prišlo do nesporazuma, da tudi v primeru, ko obe stranki soglašata z ugotovitvijo razloga ničnosti, to še ne pomeni, da bo ničnost zakona dokazana. V bistvu temelji ničnost na dejstvih dokaznega gradiva pridobljenega v postopku pravde in ne na osebnem (privatnem) mnenju strank v postopku, ki želita doseči ničnost. Zakaj je torej pomembno, da soglašata, ko gre za skrajšan postopek? Pomembno je predvsem zaradi varovanja obeh strank v postopku, da se zaščitijo njune pravice do obrambe zakonske zveze, kot tudi pravice do rednega postopka ugotavljanja ničnosti.

18. Zakaj je potrebno plačati sodni postopek ugotavljanja ničnosti zakonske zveze?

Sodni postopek ugotavljanja ničnosti je potrebno plačati zato, da se pravično krijejo materialni in vsi drugi stroški (plače zaposlenih, vzdrževanje in najem prostorov sodišča, ostali redni stroški), vsi ti stroški nastanejo zaradi strank v postopku. Če stroškov ne poravnajo stranke jih mora poravnati Cerkev, to pomeni verniki s svojimi darovi. Cerkev sicer ne bo nobenemu odrekla pravice do pravičnega sojenja, če ne more poravnati celotnega ali delnega zneska, vendar je pravica tudi to, da tisti, ki potrebuje uslugo cerkvenega sodišča prispeva svoj delež. Vsak, ki bo dokazal, da ne more plačati sodne takse, bo lahko le te delno ali pa v celoti oproščen.

19. Koliko znašajo stroški ugotavljanja ničnosti zakonske zveze pri cerkvenem sodišču?

Strošek rednega postopka je 200 EUR, skrajšanega postopka 100 EUR, priziv oz. pritožba na sodbo 50 EUR, za uvedbo rednega postopka na podlagi pritožbe pa 100 EUR.

Cenik je začel veljati 8. decembra 2015.

20. Kaj je papež Frančišek spremenil glede plačevanje sodne takse in zakaj?

Papež Frančišek ni odpravil sodnih taks. Prosil pa je škofovske konference in škofe, da naredijo vse, da bi postopki za stranke lahko bili brezplačni (kar pomeni, da bi jih morali financirati iz drugih virov). Že do sedaj je obstajala možnost delne oprostitve ali celotne oprostitve sodne takse za ljudi, ki so v finančni stiski. Pri vsem tem pa je najbolj pomembno, da sodišča niso podvržena sumu korupcije. Seveda pa imajo stranke mnogo večje stroške, če za pomoč prosijo advokate, ki jih pravno zastopajo, ki imajo magisterij ali doktorat iz cerkvenega prava in jih cerkveno sodišče uvrsti na listo pravnih zastopnikov.

21. Kje lahko dobim dodatne informacije?

Za več informacij lahko pokličete na metropolitansko cerkveno sodišče v Ljubljano (tel. 01/2342638, e-mail: andrej.saje@rkc.si) ali pa pošljete svojo elektronsko pošto na ordinarit v Koper generalnemu vikarju Jožefu Korenu (tel. 05 611 72 06, GSM 041 379 468, generalni.kp@rkc.si).

[1] Kan. 1419 – §1. V vsaki škofiji in za vse zadeve, ki niso po pravu izrečno izvzete, je sodnik prve stopnje krajevni škof, ki more po naslednjih kanonih sodno oblast izvrševati sam ali po drugih. §2. Če pa gre za pravice ali premoženje pravne osebe, ki jo zastopa škof, sodi na prvi stopnji prizivno sodišče.