Zahvalna nedelja

Odlomki današnje 31. nedelje med letom in zahvalne nedelje nam dajejo dobro podlago za zahvalo. Vsi trije odlomki, vsak na svoj način, govorijo o prvi in drugi največji zapovedi, o ljubezni do Boga in do bližnjega. Morda se nam danes zdi samo po sebi umevno, da je tako, vendar ni bilo vedno tako, saj je v današnjem evangeliju celo pismouk vprašal, katera je prva in največja zapoved. Navedena okoliščina nam kliče v spomin besede preroka Amosa, ki jih je govoril izvoljenemu ljudstvu: »Samo vas sem izvolil izmed vseh rodov na zemlji, zato bom od vas terjal odgovor za vse vaše krivice!« (Am 3,2). Kakor bi hotel reči: Drugim bom kaj odpustil, saj me ne poznajo in ne vedo za mojo postavo, vam pa sem razodel svojo voljo in svojo postavo in se ne boste mogli izgovarjati. Zato imamo tehten razlog, da smo hvaležni najprej Gospodu za njegovo razodetje, potem pa tudi vsem tistim, ki so nam Božje razodetje posredovali in nam ga še vedno posredujejo: mislim zlasti na naše družine, na starše in botre, na dušne pastirje in katehistinje in številne druge zveste vernike, ki s svojo besedo in zgledom privlačijo našo pozornost in vsaj posredno prenašajo na nas svojo vero in svojo zvestobo. Božji hvalospevi naj bodo vedno v naših grlih, kakor pravi psalm v hvalnicah nedelje prvega tedna, in veselimo se obljube, ki jo apostol Janez daje angelu cerkve v Sardah: »Kdor zmaga, bo tako oblečen v bela oblačila in ne bom izbrisal njegovega imena iz knjige življenja in priznal bom njegovo ime pred svojim Očetom in pred njegovimi angeli. Kdor ima ušesa, naj posluša, kaj govori Duh cerkvam« (Raz 3,5­6). 

škof Jurij Bizjak



Deli objavo: