Pridiga škofa Jurija Bizjaka pri polnočnici v koprski stolnici

Letošnji Božič stoji na koncu koledarskega in na začetku cerkvenega  leta, v katerem se spominjamo velikega cerkvenega učitelja in našega  rojaka Svetega Hieronima ob 1600-letnici njegovega odhoda v večno  domovino. Znan je zlasti po svojih prevodih in razlagah svetih besedil, v  enem izmed njegovih pisem pa imamo ohranjen tudi gotovo najstarejši  opis jaslic, kakršne poznamo še danes, in sicer v njegovem nagrobnem  govoru v čast sveti ženi Pavli, kjer med drugim piše: 

'Od Rahelinega groba je (Pavla) šla v Betlehem in stopila v  Zveličarjevo votlino, ko je bila ogledala sveto prenočišče Device in  hlev, v katerem je vol spoznal svojega gospodarja in osel jasli svojega  gospoda (Iz 1,3) … Vpričo mene je prisegla, da je z očmi vere videla  Dete v plenice povito v jaslih vekajoče, svete tri kralje, ki so molili  Boga, svetlo zvezdo nad njimi, deviško mater, skrbnega rednika,  pastirje, ki so ponoči prišli gledat Besedo, ki je meso postala …  pomorjene dečke, besnečega Heroda, Jožefa in Marijo na begu v Egipt. Od  veselja se solzeč je vzkliknila: Pozdravljen, Betlehem, hiša kruha, kjer  je bil rojen kruh, ki je prišel iz nebes!' (Pismo 108,10). Navedeno  pismo je sveti Hieronim napisal poleti ali jeseni leta 404, sveti  Frančišek Asiški pa je bil prvi, ki je postavil jaslice, kakršne poznamo  še danes: v mestu Greccio, leta 1223. 

Letos pa nam je še posebej dragocen opis jaslic, ki nam ga je na prvo  adventno nedeljo pripravil sveti oče Frančišek. V sedmih odlomkih  svojega apostolskega pisma 'Čudovito znamenje' nam orisuje glavne  sestavine jaslic in med temi je na prvem mestu zvezdnato nebo:  veličastno betlehemsko zvezdnato nebo, toplina in bližina betlehemskega  zvezdnatega neba. Betlehem, kakor tudi Jeruzalem in mnoga druga mesta  Obljubljene dežele, namreč ležijo na slemenu in zvezde se z zenita proti  vzhodu in zahodu spuščajo globoko navzdol, tako da jih pobožni romar  opazuje naravnost pred seboj ali celo nekoliko navzdol. Pokrajini jih  približuje tudi čisto ozračje in pobožna roka bi se kar stegnila, da bi  se dotaknila katerega izmed migetajočih predstavnikov nebesne vojske … 

Bratje in sestre. Naj se v letošnjih prazničnih dneh milo nebo tako  dobrohotno skloni nad vso našo zemljo in še dodatno nad vso našo deželo,  nad vse naše ljudstvo, verne in manj verne, nad vsa naša mesta in naša  podeželja, nad naše družine in naša domača ognjišča. Naj nas objame in  ogreje s svojo bližino in napoji in pritegne s svojimi skrivnostmi, da  se bomo vsi bolj zagledali v presežno in se bolj odpirali svetim  navdihom in drug drugemu, kakor pravi naša svetovno znana božična  ljudska pesem: 'Glej, zvezdice Božje migljajo lepo, odprto široko je  sveto nebo …'

Bratje in sestre. Iskreno voščim vsem vernim: blagoslovljeno in milosti  polno Gospodovo rojstvo vsem družinam in domačim ognjiščem. Pozdravljam  vse iskalce in iz družbe odrinjene. Vse oslabele in bolne, vse osamelce  in brezdomce. Iskreno voščim tudi vsem bratom pravoslavnim in bratom  evangeličanom; pozdravljam vse, ki imamo očaka Abrahama za skupnega  očeta: naše starejše brate jude in naše mlajše brate muslimane. Naj nas  navdihuje naša skupna pisana Božja beseda in naj nas blagoslavlja naša  učlovečena Božja Beseda! Mir Gospodov naj bo vedno z vami vsemi!

Deli objavo: