Pridiga škofa Jurija Bizjaka pri krizmeni maši v koprski stolnici

Dragi škof Metod, bratje duhovniki in diakoni, redovniki in redovnice,  bogoslovci in vse Božje ljudstvo! Milost vam in mir, ljubezen Svetega  Duha naj bo z vami vsemi!

Letošnja krizmena maša se nahaja še razmeroma blizu našega obiska ad  limina, ki se je odvijal zadnje dni prejšnjega in prve dni tekočega  meseca, kakor je vsem znano. Obisk je pomemben dogodek tako za vso  cerkveno pokrajino kakor tudi za vsako škofijo posebej, krizmena maša pa  je primerna priložnost tudi za kratek premislek o vsebini in sadovih  obiska. Povzetek obiska 'na pragih apostolov' namreč kaže tri glavne  razsežnosti: krajevno in časovno ter pastoralno razsežnost.

Krajevna razsežnost obiska kaže zlasti povezavo s svetim očetom,  Petrovim naslednikom, in povezavo z rimsko Cerkvijo, ki je 'Mati in  glava vseh Cerkva v mestu in v svetu', ter povezavo z vesoljno Cerkvijo,  ki v svoje naročje sprejema vedno nove narode. Vsako verstvo na svetu  ima namreč tudi svoj sveti kraj in kakor je Kristusov grob v Jeruzalemu  središče vseh kristjanov, tako je tudi Petrov grob v Rimu središče vseh  katoličanov. Tja se vedno vračamo kot domov, kot na prag domače hiše ...

Časovna razsežnost obiska kaže zlasti povezavo z apostoli, ki so temelj  Cerkve, in povezavo s prvotno Cerkvijo, ki je vsem rodovom trajen vzor,  ter povezavo z duhom prvotne Cerkve, ob katerem se vse krajevne Cerkve  vedno znova navdihujejo, kajti: 'Bili so stanovitni v nauku apostolov in  bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah (Apd 2,42) ... In  množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in enega duha' (Apd  4,32). Tja se vedno vračamo kot v svoje otroštvo, da bi postali kakor  otroci ...

In pastoralna razsežnost obiska kaže seveda številne spodbude in  poudarke, med katerimi želim posebej poudariti pobudo, ki se imenuje  'dvorišče poganov,' to je prizadevanje za povezave med vernimi in  obrobnimi ali oddaljenimi. Pobudo je dal zaslužni papež Benedikt že leta  2009 z utemeljitvijo: Sodobna družba je tako razslojena, da je nujno  treba poiskati obstoječa 'skupna jedra' vernih in oddaljenih, da bi  ohranili temelje človeškega obstoja in razvoja. Tudi papež Frančišek z  vsem svojim delom in ravnanjem podpira in uresničuje omenjene povezave.

Sveti oče, kakor tudi vsi njegovi sodelavci, nas je sprejel z odprtimi  rokami in nas najprej povabil k besedi z zagotovilom: Tukaj ni mogoče  narediti napake, kajti tukaj lahko vsakdo pove vse, kar misli o papežu, o  rimski kuriji, o Cerkvi ... Skoraj kakor naš Gospod v krajih Cezareje  Filipove: 'Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?' (Mt 16,13) ... Nato  pa je zelo izčrpno in dosledno odgovarjal na naša vprašanja. In nam ni  bilo težko začutiti, da stojimo pred Skalo, na kateri je sezidana  Kristusova Cerkev, ki je peklenska vrata ne bodo premagala! (Mt 16,18).

Pri prejšnjih obiskih se je nekoliko več pozornosti namenilo tudi  posameznim škofijam, pri zadnjem obisku pa je večji del pogovora in  razprav bil posvečen celotni cerkveni pokrajini, saj je z današnjimi  sredstvi povezovanja dejansko, kakor pravi znan pregovor, v eni vasi ves  svet, pa tudi ves svet ena vas. In kakor je naš Gospod molil za Petra,  tako je sveti oče prosil za nas: 'da ne bi opešala naša vera in bi ob  povratku domov potrjevali svoje brate' (Lk 22,32). Naj tudi naše  današnje srečanje okrepi in utrdi naše medsebojne vezi, naše vezi s  prvotno Cerkvijo in naše vezi s svetim očetom. Amen.

 

msgr. dr. Jurij Bizjak,
Koprski škof


Foto: Benjamin Pezdir

Deli naprej: