Postni čas

V Katoliški Cerkvi na pepelnično sredo, letos bo to 6. marca 2019, začenjamo postni čas, ki bo trajal štirideset dni.[1] Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi sveto velikonočno tridnevje.

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja.  Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s  čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za  spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali  bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v  vijolični barvi.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj  se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel  tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš,  napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako  veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski  govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob  smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in  pokore na glavo posipa pepel.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani  v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o  pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi  velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom  javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo  trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom,  sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja  zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali  dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu  odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja  kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je  na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak  petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni  hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti  za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve.  Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev  usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

Ljudska pobožnost križevega pota

[1] Iz štetja so izvzete nedelje v postnem času, saj za kristjane vsak nedeljski dan pomeni malo veliko noč.

Vir: Katoliška Cerkev

Deli objavo: