Nagovor škofa Jurija pri večerni maši velikega četrtka

Tudi večerna maša letošnjega velikega četrtka se nahaja še razmeroma blizu našega obiska ad limina, ki se je odvijal zadnje dni prejšnjega in prve dni tekočega meseca. Obisk se imenuje 'ad limina apostolorum' ali 'na prage apostolov' in nocojšnji obred umivanja nog našim apostolom je primerna priložnost, da se skupaj z njimi vsi podamo k pragom apostolov, o katerih piše evangelist Marko: 'Postavil jih je dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole, da bi bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat' (Mr 3,14).

'Dvanajsteri so hodili od vasi do vasi, oznanjali blagovest in povsod ozdravljali' (Lk 9,6). Občasno so se ponovno zbrali pri Gospodu in mu poročali o vsem, kar so storili (Lk 9,10). 'In ko je prišla njegova ura, je sedel k mizi in dvanajst apostolov z njim. In rekel jim je: Srčno sem želel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel. Zakaj povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se ne dopolni v Božjem kraljestvu' (Lk 22,14-16).

Tisti večer jim je povedal tudi to obljubo: 'Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah. In jaz vam prepuščam kraljestvo, kakor ga je moj Oče prepustil meni, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu, sedeli na prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov' (Lk 22,28-30). Po vstajenju je, preden je šel v nebo, dal apostolom poslednja naročila (Apd 1,2).

Po prihodu Svetega Duha pa se je po apostolih godilo mnogo čudežev in znamenj (Apd 2,43) in apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa Kristusa in obilje milosti je bilo nad vsemi (Apd 4,33). Najlepše pa je vloga apostolov prikazana v Knjigi razodetja, ki opisuje nebeško prestolnico Jeruzalem: 'Zidovje prestolnice pa je imelo dvanajst temeljnih kamnov in na njih dvanajst imen dvanajsterih Jagnjetovih apostolov' (Raz 21,14).

Obiskati prage apostolov torej pomeni okrepiti povezavo z apostoli, ki so temelj Cerkve, in povezavo s prvotno Cerkvijo, ki je vsem rodovom trajen vzor, ter povezavo z duhom prvotne Cerkve, ob katerem se vse krajevne Cerkve vedno znova navdihujejo, kajti: 'Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah (Apd 2,42) ... In množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in enega duha' (Apd 4,32). Tja se vedno radi vračamo kot na prag domače hiše in kot v svoje otroštvo, da bi postali kakor otroci (Mt 18,3) ...

Mar ni presenetljivo, da se vse vedno znova vrača k svojim začetkom: Človeštvo hrepeni po raju, narodi po svojih prednikih in očakih, zakonci po prvotni ljubezni in poročnih dnevih, odrasli po domači hiši in otroštvu – kakor da resnično vse izvira od Boga Stvarnika, ki je dober in edini dober! Kakor piše o človeku modri Salomon: 'Prah se povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal' (Prd 12,7). Naj tudi naše današnje srečanje z apostoli okrepi in utrdi naše medsebojne vezi, naše vezi z apostoli prvotne Cerkvijo in naše vezi s svetim očetom. Amen.

 

msgr. dr. Jurij Bizjak

Deli naprej: