Dan posvečenega življenja 2018

V Katoliški cerkvi 2. februarja praznujemo Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. S tem praznikom je povezano tudi redovništvo in Bogu posvečeno življenje v Cerkvi. Koprski škof Jurij Bizjak je v kapucinski cerkvi sv. Frančiška Asiškega daroval sveto mašo.

SVOJEMU SINU NAS IZROČI

     Danes se spominjamo, kako sta Marija in Jožef prinesla dete Jezusa v tempelj in ga posvetila Gospodu. Vsa zgodovina izvoljenega ljudstva pričuje, kako so starši Izraelovih otrok vse svoje prvorojence prinašali pred Gospoda, kakor jim je naročil Mojzes (2 Mz 13,2), in tako priznavali, da so otroci dar Gospodov, kakor pravi tudi psalm: 'Glej, dediščina Gospodova si sinovi, nagrada je sad telesa' (Ps 127,3).  

     Dodaten razlog za posvetitev Gospodu je bil v primeru, ko je mati svojega otroka izrecno izprosila in sprejela od Gospoda ter ga nato prinesla in vrnila Gospodu. Tako si je izprosila sina Samuela Elkanova žena Ana in ga pripeljala nazaj v tempelj: 'Za tega dečka sem molila in Gospod mi je izpolnil mojo željo, ki sem jo od njega želela. Pa tudi jaz sem ga zaželela Gospodu; vse dni, ki jih bo živel, naj bo zaželen Gospodu' (1 Sam 1,27-28). In deček je služil Gospodu pred očmi duhovnika Helija (1 Sam 2,11).

     Marija je pod križem sprejela za svojega sina apostola Janeza in po njem nas vse. Marija je Mati Kristusa, ki je Glava skrivnostnega telesa Cerkve, in je tudi Mati kristjanov, ki so udje skrivnostnega telesa Krsitusa. S svojo prošnjo, naj nas izroči svojemu Sinu, priznavamo, da je Gospod tisti, ki nas je njej izročil, in da pripadamo Gospodu, da smo njegovi in od njega izvoljeni in od njega poslani. 

     Piše prerok Ozej: 'Vrni se, Izrael, h Gospodu, svojemu Bogu, zakaj po svoji krivdi si padel. Vzemite besede s seboj in se vrnite h Gospodu ter mu recite: 'Odpusti vso krivdo in vzemi za dobro, da ti darujemo sad svojih ustnic!' (Oz 14,3). Tako se danes mi obračamo k nebeški Materi Mariji z besedami molitve: 'O Gospa, o Mati moja, tebi se vsega darujem in da se ti vdanega izkažem, ti danes posvetim: svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje srce in sebe popolnoma vsega.'

     In naša nebeška Mati naj svojemu sinu izroči vse našteto: Izroči naj mu naše oči, ki med darovi Svetega Duha predstavljajo dar svéta, da bomo ustvarjalni in modri svetovalci našim skupnostim in vsem našim vernikom, predvsem pa, da bomo sami pri sebi in zase znali presoditi in odločiti, kaj je prav in kaj je dobro. Znati predvideti je v današnjih časih hitrih sprememb vedno težja naloga in dolžnost.

       Izroči naj mu naša ušesa, ki so znamenje naše razumnosti: biti razumen pomeni biti poslušen. Najprej postavi našega Gospoda in njegovim zapovedim, nato pa tudi njegovim evangeljskim svetom, ki smo se zanje odločili in nam kakor trojka ruskih konjičkov služijo na našem potovanju po tem svetu in na naših duhovnih poteh pri delu za utrjevanje in širjenje nebeškega kraljestva med nami.

     Izroči naj mu naša usta, ki so znamenje naše modrosti in nosilec našega oznanjevanja: naj jih Gospod očisti, kakor je očistil ustnice preroku Izaiju (Iz 6,5-7), in naj polaga vanje svoje besede, kakor jih je položil v usta preroku Jeremiju (Jer 1,9-10). In kakor piše prerok Malahija: 'Zakaj ustnice duhovnika naj ohranijo spoznanje in iz njegovih ust se pričakuje pouk, ker je poslanec Gospoda nebesnih sil' (Mal 2,7). 

     Izroči naj mu naše srce, ki je nosilec našega hrepenenja in hotenja, naše ljubezni in gorečnosti. Naj Gospod upodobi naša srca po svojem srcu, da ne bodo naša srca daleč od Gospoda, ampak pri njem, v njegovih domovih in njegovih hišah, pri njegovih tropih in njegovih čredah. Kakor pravi Salomon: Skrbno pazi na obraze svoje drobnice, bodi s srcem pri čredah (Prg 27,23). 

     In izroči naj nas Gospodu popolnoma cele: vsa naša čustva in vsa naša znanja, vse naše izkušnje in vsa doživetja, vso našo preteklost in našo prihodnost. Amen.

Deli naprej: