Adventni čas

Čas duhovne in bogoslužne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje, ki bo letos 2. decembra, in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra.

Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na veliko noč  in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni.

Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in  neposredno pripravo na božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu  sledijo (sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter  Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev  vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko  simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem.

Simbolika rojstva in novega začetka je vtkana v potek celotnega  cerkvenega leta. Dogodki ne pomenijo le spominjanja preteklih Božjih del  v zgodovini odrešenja (o čemer poroča Sveto pismo) in poti  skozi galerijo svetnikov, ampak tudi aktualizacijo Božjih sporočil za  sedanji trenutek. Na večja praznovanja se kristjani pripravljamo v  posebnih »pripravljalnih« časih (z adventnim časom na božič, s  postom na veliko noč). K zunanjim in materialnim pripravam na cerkvene  praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni  poglobitvi, kar lahko vključuje prejem zakramenta sprave, razne  odpovedi, post, dobra dela ali miloščino.

Latinska beseda adventus pomeni prihod. Poznamo dva Gospodova  prihoda. Gospod je prvikrat na svet prišel kot človek, rojen iz Device  Marije, njegov drugi prihod pa pričakujemo na sodni dan. Kristjani  verujemo v Gospodovo nevidno prihajanje v srca ljudi po delovanju  Svetega Duha oziroma v skrivnostno Božjo navzočnost v srcu vsakega  človeka, kar lahko razumemo in dojemamo samo v moči vere.

Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje  Gospodovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ko nas  spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu  časov.

Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Tradicionalno se  pri nas v cerkvah in po domovih pripravljajo adventni venci s štirimi  svečami. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju.

Razlaga simbolike adventnega venca
Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki  ponazarjajo štiri adventne nedelje. Kot okras in liturgični simbol  adventnega časa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji  uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. Večji venec s štirimi  svečami visi ali je postavljen v cerkvah na vidnem mestu v prezbiteriju,  vsako adventno nedeljo pa na njem prižgejo dodatno svečo.

Liturgični adventni venec ima več simboličnih pomenov in razlag:

Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene  veje govorijo o življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas.  Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo tema premagana.  Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi, imajo posebno  simboliko:

  • predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta);
  • predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod, kar  govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse  ljudi;
  • predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo  rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na  Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo;
  • predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je vsak  trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja  in nas spominja na tuzemsko minljivost.

Sveče prižigamo tako, da na prvo adventno nedeljo  prižgemo prvo, na drugo adventno nedeljo poleg prve prižgemo tudi drugo –  in tako naprej do četrte adventne nedelje, kar pomeni, da je v času, ko  se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, v prostoru vedno več svetlobe. V  duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v  naših življenjih.

Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja in to z namenom, da pride do izraza opisana simbolika.

Nekateri razlagalci štiri sveče in štiri adventne nedelje povezujejo  tudi s štirimi obdobji zgodovine odrešenja: 1. od stvarjenja do  Abrahama, 2. od Abrahama do judovskih kraljev, 3. od judovskih kraljev  do babilonske sužnosti, 4. od babilonske sužnosti do Kristusovega  rojstva.

Blagoslov adventnega venca
Duhovniki adventne vence blagoslovijo na prvo adventno nedeljo.  Duhovniki se z blagoslovom, ki poudarja Božjo veličino in dobroto,  obračajo na ljudi in ustvarjeni svet. Osnovna oblika blagoslovitve ima  dva dela, ki sta oznanilo Božje besede in zahvala za Božjo pomoč. Drugi  del z obredi in molitvami hvali Boga. Verniki prosijo za Božjo pomoč.  Središče blagoslova je molitev.

Vir: Katoliška Cerkev

Deli objavo: