Home|Dogodki|Nagovor škofa msgr. Jurija Bizjaka pri velikonočni vigiliji

Nagovor škofa msgr. Jurija Bizjaka pri velikonočni vigiliji

Bratje in sestre. Velikonočna vigilija v sveti noči, ko je naš Gospod vstal iz groba, se imenuje tudi, ‘mati vseh vigilij,’ kakor piše sveti Avguštin v svojem govoru (219). Kakor je velikonočna nedelja mati vseh nedelj, tako je velikonočna vigilija mati vseh vigilij. Celotno velikonočno tridnevje ima svoje središče v velikonočni vigiliji. Osrednji dogodek velikonočnega tridnevja pa je že iz časov prve Cerkve krst katehumenov pri velikonočni vigiliji in Cerkev se na ta večer že stoletja veseli novih članov skupnosti. Prisrčno pozdravljeni torej vsi pri nocojšnji vigiliji v čast Vstalemu Kristusu, pozdravljeni pa še posebej vi, dragi katehumeni, ki boste nocoj sprejeti v veliko družino otrok svete Cerkve.

Katehumen, kakor vam je znano, pomeni ‘poučen ali izučen’, v nazivu katehumen pa je skrita tudi grška beseda ‘ehos’, ki pomeni ‘zvok ali glas ali odmev’ in nam kliče v spomin znano zgodbo o odmevu, to je zgodbo o dečku, ki ni poznal odmeva in je v gorah vedno dobil vrnjeno tisto, kar je sam zavpil: če je zavpil zmerljivko, je dobil vrnjeno zmerljivko, in če je zavpil prijazno besedo, je dobil vrnjeno prijazno besedo.

Tudi vsak katehumen, dragi bratje in sestre, naj bo vedno odmev tistega, kar je slišal pri katehumenatu: odmev besed življenja, odmev Postave z gore Sinaj, odmev Blagrov z gore Blagrov, odmev Resnice z gore Kalvarije. Tudi v vsakem katehumenu naj vedno odmevajo nazorne evangeljske prilike, goreče molitve psalmov, preizkušeni izreki modrosti. Tudi v vsakem katehumenu naj odmeva veselo oznanilo Božjega miru in blagodejnih darov in sadov Svetega Duha.

Dragi katehumeni! Ko je v starih časih gost prišel v hišo, so mu najprej ponudili vodo, da se je umil, potem so mu dali različna olja, da se je z njimi mazilil, nato pa so ga povabili k mizi, da je z njimi jedel in pil (prim. Lk 7,40-50). Tako ste, dragi katehumeni, tudi vi nocoj prišli v Gospodovo hišo in mati Cerkev vas bo po svojih služabnikih gostoljubno sprejela: najprej se boste umili v krstni vodi, potem se boste mazilili z birmansko krizmo, nato pa boste pristopili na gostijo h Gospodovi mizi.

V času vaše priprave na vstop v Cerkev ste slišali tudi veliko pripomb glede Cerkve in jih boste poslušali tudi v prihodnje. Kaj naj rečemo o tem? Nikar se ne prestrašite in ne dajte se zbegati! Cerkev je res hkrati sveta in grešna. Je sveta, kolikor je Božja, in je grešna, kolikor je človeška. Kot Božja je vsa brezmadežna in sveta, kot človeška pa je takšna, kakršni smo mi kristjani. Cerkev je po človeški strani podobna zdravilišču, kjer so vsi nadušni in šepavi, a so tam prav zato, da ozdravijo. In človek nikoli ni samo tisto, kar je, temveč je vedno tudi tisto, kar bi rad bil.

Bratje in sestre. V tej sveti noči bedenja voščim vsem obilje velikonočnih milosti in duhovnih sadov Vstalega Gospoda: Vsem tu zbranim in vašim družinam, zlasti vsem zaskrbljenim in preskušanim, potem pa tudi vsem bratom pravoslavnim, s katerimi letos slavimo veliko noč istočasno, kličem Božji blagoslov tudi na vse brate muslimane, ki priznavajo Kristusa za preroka, pa tudi na vse iskalce, ki nekoliko oddaljeni od Gospodove črede iščejo stezo do staje dobrega pastirja. Bratje in sestre! Obrnimo stran in začnimo znova! Svet, v katerem živimo, je Božji, in mi smo vsi Božji otroci. ‘Razveselili so se učenci, aleluja, ko so videli Gospoda, aleluja’ (Jn 20,20). Amen.

 

15. aprila 2017|