Home|Dogodki, Škofova beseda|Nagovor škofa msgr. Jurija Bizjaka pri večerni maši velikega četrtka

Nagovor škofa msgr. Jurija Bizjaka pri večerni maši velikega četrtka

Nocojšnji večer, bratje in sestre, nam kliče v spomin tri velika sveta znamenja: kruh in krizmo in vodo: Vodo za umivanje nog in krizmo za posvetitev mašnikov ter kruh za postavitev evharistije. Ustavimo se letos na kratko ob znamenju kruha.

Kruh je dobrina, ki jo lahko spoznavamo z vsemi šestimi čuti: ima svoj okus, da ga okušamo; se lomi, da ga slišimo; ima svojo obliko in barvo, da ga gledamo; je mehek ali trd, da ga otipamo; ima svoj vonj, da ga vohamo; je znamenje skrivnosti, ki jo slutimo. Kruh je znamenje življenja: Položni hlebi (3 Mz 24,5-9). O kruhu govorimo kot o živem bitju: kruh vzhaja in raste, kruh počiva in se stara. Če se med peko peč odpira, se kruh ‘prehladi.’ Najlepša in najbolj posrečena oznaka za kruh kot živo bitje pa je izrek, da ‘kruh ponoči spi’ – kakor dojenček: Če kruh ponoči spi, tudi čez dan ni mrtev, ampak živ! Očenaš ima sedem prošenj, četrta in osrednja je ‘daj nam danes naš vsakdanji kruh.’ Vsakdanji je ‘epiousios’ – življenjski, nujen za obstoj!

Edinstvena značilnost naše vere je Kristusovo učlovečenje. Pri vsaki slovesni maši izpovedujemo tudi resnico: ‘In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek.’ Kristus se je zgodovinsko utelesil samo enkrat – ko je prišla polnost časov in je bil nadangel Gabrijel poslan v Galilejsko mesto Nazaret. Poleg tega utelešenja, pa imamo še zlasti dve drugi utelešenji, v katerih se nam druga Božja oseba razodeva tako, daje dostopna tudi našim čutom.

Prvo takšno utelešenje po Svetem Duhu je navdihnjena knjiga SP. Sveto pismo je namreč ‘vknjižena’ Božja Beseda, je ‘vknjiženo’ utelešenje druge Božje osebe Jezusa Kristusa. Kadar namreč beremo in premišljujemo ali poslušamo in molimo s Svetim pismom, se po njegovih besedah naš vid in naš sluh otipljivo srečuje z Jezusom Kristusom. Jezus sam namreč potrjuje, da je že Mojzes pisal o njem (Jn 5,46). Sveti Hieronim pravi, da ‘nepoznanje Svetega pisma pomeni nepoznanje Kristusa’ (BR, 25).

Drugo takšno utelešenje po Svetem Duhu pa je sveto Rešnje Telo. Kakor imamo v Svetem pismu ‘vknjiženo’ utelešenje Jezusa Kristusa, tako imamo v Rešnjem Telesu ‘vkrušeno’ utelešenje Jezusa Kristusa, drugo Božjo osebo navzočo pod podobo kruha. Tako je namreč povedal Kristus poslušalcem v Kafarnaumu: »Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta« (Jn 6,51). Tako kruh svetega Rešnjega Telesa predstavlja drugo utelešenje, ki je dostopno tudi našim čutom.

Kakor je Marija s svojo besedo uresničila Kristusovo utelešenje pod svojim srcem in kakor so sveti pisci s svojo besedo uresničili Kristusovo utelešenje v Svetem pismu, tako vsak mašnik s svojo besedo uresničuje Kristusovo utelešenje pod podobo kruha. Kakor je bila betlehemska votlina ‘hiša kruha’, tako je vsaka naša cerkev hiša kruha, in kakor je Marija položila Novorojenega v jasli, kamor se polaga hrana, tako mašnik polaga Rešnje Telo na oltarno mizo, kamor se polaga hrana.

Bratje in sestre. V dneh, ki so pred nami, uživajmo z očiščenimi srci kruh življenja, da bomo z Gospodom deležni tudi njegovega vstajenja. Amen.

msgr. dr. Jurij Bizjak,
koprski škof

13. aprila 2017|